Kunci in zajci
Zmešnjava dolgih uhljev in kratkih repkov.
Ali veš, da bi se moral slavni Peter Zajec v modri suknjici v bistvu imenovati Peter Kunec? In tudi zajčje luknje bi bolj ustrezno poimenovali kunčje luknje ali kunčine.
V eno takih je padla Alica in odkrila Čudežno deželo. Vedno zamujajoči zajec z žepno uro, ki ga je srečala, pa je pravzaprav kunec.
Je pa res, da sta si ti puhasti in plašni živalci v marsičem zelo podobni. Zato ni nenavadno, da večinoma vse te ljubke kosmatince imenujemo kar zajčki, čeprav sta to dve različni vrsti.
Ker so jih dolgo uvrščali med glodavce, kot so na primer miši, podgane, hrčki, skakači, pižmovke, nutrije, bobri, veverice, polhi in njihove največje predstavnice kapibare, je zmeda še večja. Zajci in kunci spadajo v poseben rod lagomorfov, kar pomeni zajčje oblike. Najpomembnejše značilnosti, ki jih razlikujejo od glodalcev, so dodaten par podpornih sekalcev za zgornjimi sekalci, odlakana stopala in to, da zajci in kunci hrane ne držijo s sprednjimi tačkami, kot je to pri vevericah, bobrih ali nutrijah. Vsi lagomorfi, med katere poleg zajcev in kuncev uvrščamo tudi žvižgače, so izključno rastlinojedi, med glodavci pa je veliko vsejedov.
Zajci
Pri nas v naravi živita dve vrsti zajcev, poljski in planinski.
Kot pove že njegovo ime, živi poljski zajec na poljih, njivah in travnikih, tudi na gozdnih jasah. V nevarnosti se zanaša na svoje hitre noge in v velikih cikcakastih skokih zbeži pred plenilcem. Lahko doseže hitrost 80 kilometrov na uro.
Da ga je na polju težje opaziti, je njegov kožušček po zgornjem delu hrbta sivorjave barve. Po trebuščku je belkast. Glede na letni čas in barve v okolju dlaka rahlo menja odtenke.
Planinski zajec, ki živi v višjih legah in prenese nižje temperature, ima pozimi bel kožušček, da se ga v snežni pokrajini težje opazi. Rob ušes pa ostane črn vse leto.
Kunci
Divji kunec izvira z območja Iberskega polotoka, Južne Francije in Severne Afrike.
Razširjen je po večini Evrope in drugih celin, saj so ga v preteklosti praktično povsod naselili ljudje. V mnogih predelih in na otokih imajo z neobvladljivim naraščanjem njegove populacije velike težave, saj kunci s kopanjem zapletenih sistemov podzemnih rovov povzročajo erozijo tal, poleg tega pa poglodajo vse, kar najdejo zelenega. Ker se zelo hitro razmnožujejo, so zlasti na področjih, kjer nimajo naravnih sovražnikov (lisice, risi, volkovi, jazbeci, podlasice, kune ... in razne ptice ujede), lahko velika težava za kmetijstvo in okolje sploh.
V Sloveniji divji kunec ne živi. Je pa udomačena različica zelo priljubljena domača žival. Nekateri jih redijo za meso, zlasti večje pasme, drugi pa imajo puhaste kepice za hišne ljubljenčke. Obstaja več kot 300 vrst domačih kuncev, od pritlikavih, ki tehtajo manj kot kilogram, do sedem- in večkilogramskih orjakov.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
Naročniki na dom prejmete 15% popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.